Sadike
Sadika je vmesni korak med semenom in končnim mestom: rastlina v lončku ali v setveni posodi raste toliko, da jo je mogoče presaditi. Ta stran razloži, kaj se v tem času dogaja in kaj sadika potrebuje, koraki pa so zapisani pri vsaki rastlini posebej.
Kaj se ob kalitvi zgodi v semenu?
Ob kalitvi seme vsrka vodo, ovojnica se odpre in iz semena požene koreninica; rastlinica se sprva hrani iz zaloge v semenu.
- Dokler ne poženejo pravi listi, je rastlinica odvisna od zaloge v semenu, zato je vsaka motnja v tem času bolj usodna.
- Koliko časa kalitev traja, je zapisano pri vsaki rastlini in se med rastlinami močno razlikuje.
- Kalitev se ne začne, dokler nista izpolnjena dva pogoja: dovolj toplote in dovolj vlage v substratu.
Najhitreje vzniknejo: Kumara · Redkvica · Bazilika · Buča golica
Kako se sadika razvija?
Po vzniku se rastlinica najprej ukorenini, nato pa začne rasti v višino; v tem obdobju jo oblikujeta predvsem svetloba in prostor.
- Sadika, ki ima premalo prostora, ostane drobna in se iztegne; zato setev redčimo ali sadike pikiramo.
- Starost, pri kateri je sadika pripravljena za presaditev, je zapisana pri vsaki rastlini; med rastlinami se meri v tednih.
- Rastline, ki grejo na prosto pozno, potrebujejo vmes več prostora, zato jih presadimo v večjo posodo.
Koliko časa sadika potrebuje do presaditve, piše pri rastlini: Bazilika · Cvetača · Kozmeja · Ognjič · Radič
Koliko svetlobe potrebuje sadika?
Sadika potrebuje veliko svetlobe; ob pomanjkanju se iztegne proti oknu in postane krhka.
- Svetloba mora prihajati z vrha, ne le s strani; sadika ob oknu se nagiba proti steklu in raste poševno.
- Znak pomanjkanja svetlobe je dolgo in tanko steblo ter bleda barva listov.
- Rastlina, ki bo pozneje rasla na soncu, potrebuje veliko svetlobe že kot sadika.
Sonce potrebujejo sadike: Bazilika · Cvetača · Koleraba · Origano · Sivka
Kakšna temperatura ustreza sadiki?
Sadika raste v toplem in čim bolj stalnem zraku; ko gre na prosto, mora biti razlika med notranjo in zunanjo temperaturo čim manjša.
- Velika nihanja med dnevom in nočjo rast zavrejo in sadiko oslabijo; toplejši prostor ni vedno boljši od stalnega.
- Pred presaditvijo je treba preveriti temperaturo tal in morebitno pozebo; meje so zapisane pri rastlini.
- Prehod iz toplega prostora na prosto ni trenutek, ampak obdobje; opisuje ga utrjevanje.
Na mraz so najbolj občutljive: Bazilika · Begonija · Buča golica · Bučka · Cinija
Kaj je pikiranje?
Pikiranje je presajanje sadike v večji lonček; sadika s tem dobi več prostora, korenine pa se razvijajo na vse strani.
- Pikiramo, ko je sadika dovolj velika, da jo primemo za list; premlada sadika je preobčutljiva.
- Sadiko primemo za list ali za koreninsko grudo, nikoli za steblo.
- Pikiranje ni potrebno pri vseh rastlinah; tiste, ki se sejejo neposredno na končno mesto, ostanejo tam, kjer vzniknejo.
Pikiranje je potrebno pri: Bazilika · Dalija · Majaron · Petunija · Solata
Kako presadimo sadiko v večji lonček?
Sadiko primemo za koreninsko grudo in jo s hkratno grudo vred prestavimo v posodo, ki je za eno stopnjo večja.
- Nivo, na katerem je bila gruda prej, naj ostane enak tudi v novi posodi.
- Če se korenine močno ovijajo po dnu, jih rahlo razpremo; nikoli jih ne pulimo.
- Po presajanju sadiko zalijemo, da se zemlja usede ob korenine.
- Sadika po presajanju nekaj dni raste počasneje, dokler se korenine ne oprimejo nove zemlje.
V lončku najdlje ostanejo in jih zato presadimo v večjo posodo: Begonija · Rozmarin · Sivka · Čili · Lobelija
Kaj je utrjevanje sadik?
Utrjevanje je postopno privajanje sadike na prosto: na veter, na sonce in na hladnejše noči.
- Sadika iz ogrevanega prostora ni vajena vetra, ne sonca ne hladnih noči, zato jo na prosto navajamo postopoma.
- Utrjevanje poteka pred presaditvijo; trajanje je zapisano pri rastlini.
- Kadar rastlina ne gre na prosto iz ogrevanega prostora, utrjevanje ni potrebno.
Utrjevanje je potrebno pri: Bazilika · Cvetača · Kozmeja · Ognjič · Radič
Kaj pripravimo pred presaditvijo?
Pred presaditvijo preverimo vreme in tla, pripravimo mesto ter sadiko zalijemo; šele nato gre iz lončka.
- Dan presaditve naj ne bo vetroven in ne sončen; oblačen in miren dan sadiko manj obremeni.
- Razdalja med sadikami je zapisana pri rastlini; odmerimo jo, preden začnemo saditi.
- Mesto pripravimo vnaprej, da sadika po presaditvi čim prej dobi zemljo in vodo.
Korake sajenja za posamezno rastlino najdeš tu: Bazilika · Cvetača · Koleraba · Meta · Por
Sadike, ki jih je treba pikirati
Pri teh 22 rastlinah iz zbirke je pikiranje zapisano kot potrebno. Povezava vodi na razdelek strani rastline, kjer piše, kdaj je čas za pikiranje in po katerem znaku ga prepoznamo.
- Bazilika
- Begonija
- Cinija
- Čili
- Dalija
- Jajčevec
- Lobelija
- Luštrek
- Majaron
- Origano
- Paprika
- Paradižnik
- Petunija
- Radič
- Rozmarin
- Sivka
- Solata
- Timijan
- Topolovka
- Zelena korenovka
- Žajbelj
- Žametnica
Sadike, ki jih je treba utrjevati
Pri teh 44 rastlinah iz zbirke je utrjevanje zapisano kot potrebno. Na strani rastline je poleg trajanja tudi opis, kako sadiko na prosto navajati.
- Bazilika
- Begonija
- Blitva
- Brokoli
- Brstični ohrovt
- Buča golica
- Bučka
- Cinija
- Cvetača
- Čebula
- Čili
- Dalija
- Dinja
- Drobnjak
- Jajčevec
- Koleraba
- Kozmeja
- Kumara
- Lobelija
- Lubenica
- Luštrek
- Majaron
- Melisa
- Meta
- Ognjič
- Ohrovt
- Origano
- Paprika
- Paradižnik
- Peteršilj
- Petunija
- Por
- Radič
- Rozmarin
- Sivka
- Sladka koruza
- Solata
- Sončnica
- Timijan
- Topolovka
- Zelena korenovka
- Zelje
- Žajbelj
- Žametnica
Kaj sledi po vzgoji sadik
Ko je sadika utrjena in je čas primeren, gre na končno mesto. S tem se delo tega poglavja konča.
Postopek sajenja je za vsako rastlino zapisan z njenimi vrednostmi: globino, razdaljo in lego.
Kje do semena in sorte
Sadika raste iz semena, zato je vprašanje sorte vprašanje semena. Sorte, lastno seme in njegovo shranjevanje pokriva drug portal.